Dejavnost

DEJAVNOST

Na področju daljinskega ogrevanja zagotavljamo prenos toplote od centralnih proizvodnih virov do končnih odjemalcev.

V centralnih proizvodnih virih se voda ogreje do ustrezne temperature in nato s pomočjo črpalk pošlje po vročevodnem distribucijskem sistemu. Nosilec toplote v sistemu je kemično pripravljena vroča voda.

Toplota prihaja do posameznih stanovanjskih in drugih objektov po vročevodnem sistemu, in iz omrežja preko toplotne postaje prehaja v objekt.

Tehnološki postopek pridobivanja energije s sočasno proizvodnjo toplote in električne energije omogoča najboljše izkoriščanje primarnega goriva, s tem pa tudi najboljši gospodarski rezultat. Oskrbovalni sistem zagotavlja dolgoročno zanesljivo in zadostno oskrbo ter učinkovito rabo.

Naše najpomembnejše naloge so distribucija toplote po vročevodnem omrežju, upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja, ter osveščanje odjemalcev za čim nižjo porabo in varčevanje s toplotno energijo.

Daljinsko ogrevanje s toploto je:

• udobno,

• prijazno do okolja,

• cenovno stabilno.

 

DALJINSKO OGREVANJE

Da lahko danes govorimo o daljinskem ogrevanju mesta Jesenice sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pripomogli dve okoliščini: 

  • Možna uporaba plavžnega plina, kot "odpadnega" goriva.
  • Dovolj napredna miselnost odgovornih.

ZAKAJ DALJINSKO OGREVANJE?

Sistem daljinskega ogrevanja mesta Jesenice izhaja iz zgodovine razvoja železarske dejavnosti v mestu ter vzporednega razvoja proizvodnje in distribucije toplotne energije.

Zaradi specifične lege in individualne poselitve po obrobju doline, so razviti tudi drugi načini ogrevanja: na plin (UNP, zemeljski plin), kurilno olje, in seveda na ostala trda goriva (les, premog,...).

Razvoj vročevodnega omrežja se je začel konec leta 1970, leta 1972 pa je bila stavba gledališča ‘’Tone Čufar’’ že ogrevana s toplotno energijo proizvedeno v Železarni Jesenice. 

Tudi prvi stanovalci večstanovanjskih objektov v ožjem okolišu jeseniške Gimnazije so bili na vročevodno  omrežje priključeni konec leta 1972 in s tem je bila končana tudi prva faza razvoja sistema daljinskega ogrevanja na Jesenicah.

Z novim načinom ogrevanja je bilo oskrbljenih okoli 850 stanovalcev ( cca. 20.800 m2 stanovanjskih in poslovnih prostorov). 

Ko se je leta 1975 začela intenzivna pozidava naselja Plavž, se je razvoj vročevodnega omrežja lahko nadaljeval. Vse do julija 1975 je kazalo, da bo v Logu I. Krivca zgrajena večja kotlovnica  za toplotno preskrbo  celotnega zahodnega dela Jesenic. Zaradi spremembe energetske strategije pa je bila sprejeta odločitev, da bodo viri za proizvodnjo toplotne energije v energetskem srcu Železarne Jesenice in v letu 1977 je bil nabavljen 42 MW vročevodni kotel na mazut in zemeljski plin, vročevodno omrežje pa so začeli graditi v smeri z vzhoda proti zahodu mesta.

Razvoj vročevodnega omrežja  v občini Jesenice poteka neprekinjeno vse do danes  (tudi v naseljih Javornik in Koroška Bela) in vročevodno omrežje je dolgo že več kot 28 km, število toplotno-izmenjevalnih postaj pa je naraslo na 225. 

Toplotno energijo za potrebe daljinskega ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode proizvaja podjetje ENOS d.d. in sicer v objektu Kotlovnica Jesenice na lokaciji bivše železarne za mesto Jesenice ter v kotlovnici na Koroški Beli za potrebe naselij Javornik in Koroška Bela. Proizvodnja toplote na obeh lokacijah poteka v vročevodnih kotlih na zemeljski plin, na lokaciji Kotlovnice Jesenice pa dodatno z napravami za soproizvodnjo elektrike in toplote (kogeneracija). Kot rezervni energent se uporablja ekstra lahko kurilno olje (ELKO).

Priključna moč vseh objektov  v občini Jesenice  znaša  cca. 61.000 kW. Skupno je ogrevanih 174.000 m2 stanovanjskih površin (3485 stanovanj) in 150.000 m2 ostalih uporabnikov, 930 stanovanj pa ima tudi sanitarno toplo vodo (STV). 

Daljinsko ogrevanje na Jesenicah ima  dolgo zgodovino in je hkrati neposredno vpeto v samo mesto.

Njegova prednost glede na ostale načine ogrevanja se vse bolj kaže tudi v prilagoditvi na energetsko učinkovite načine oz. sisteme ogrevanja stavb in priprave sanitarne tople vode ter v zmanjševanju onesnaženja mestnega jedra. Hkrati nam tudi omogoča centralno doseganje vse bolj ostrih oz. radikalnih zakonskih zahtev z vidika obnovljivih virov energije, kar pomeni, da lahko z relativno nizkimi vlaganji stvari ustrezno uredimo – z upoštevanjem glavnih smernic oz. konkretnih ciljev:

  • širitev vročevodnega omrežja z novimi porabniki in tendenco po izenačevanju sezonske porabe (zima / poletje),
  • optimizacija oz. dvig izkoristka vročevodnega omrežja in posledično ukinitvijo/spremembo posameznih odsekov ali vej,
  • nižanje nabavne cene energije in zadostitev zakonskih obvez na področju vira energije (OVE in URE),
  • uskladitev in optimiranje cenovne politike z vidika razmerja med ceno priključne moči in porabljene energije (fiksni / variabilni del);